»Poezija, to je moj način, kako ne biti fašist.«

»Da gre očitno za politične interese, po njeni oceni izhaja tudi iz dejstva, da je ministrstvo v zadnjem letu dvakrat menjalo svoje člane v svetu zavoda.«

»Upam, da je bralka do sedaj ugotovila, da to ne bo kaj prida vohunska zgodba.«

»Mislim, da ni bilo tisti dan ekipe, ki ne bi izvajala umika, puščala opreme v požaru, tako da je bila to sila za vse ekipe, če puščaš opremo v požaru, da ti izgori, reševali smo samo sebe in vozila.«

»Treba biti pozoren, ko se v karkoli spustiš. Ker vsaka zgodba, ki se ne izide, zagrize v živo meso in ga strga. Ne gre za kakšne moralne zadeve, za pravila igre, postavljena od zunaj, temveč za notranjo pogojenost, ki je ni mogoče izigrati, prenesti okoli, se ji izmuzniti.«

»Mogoče velja omeniti tudi, da je recimo Milan Kučan proti koncu oktobra 1990 nekajkrat dejal, da bo Slovenija morala enkrat v prihodnosti izvesti svoj plebiscit.«

»Jaz vem, kako je biti neviden. Vem, kako je, ko je vseeno, če zjutraj vstaneš iz postelje ali ne, ker tega nihče ne opazi.«

»Literatura je politična, ker odpira brezna svobode, in etična, ker v teh breznih vznika etično nezavednega, ko mu pišoč [ali beroč] nastavim ušesa in hrbet, da me zabode vanj.«

»Pisateljica torej od sebe daje tisto, česar nima, žene jo tisto, kar v bolečini daje od sebe. V resnici pa sprejema, dobiva. Tako kot pri ljubezni, ki ni povrnjena, a je zaradi tega samo še bolj obupana, intenzivna. Šele kot taka (njen spis v nastajanju) žari s polno močjo. Se polno udejanja onkraj vsakih romantičnih oziroma sentimentalnih slik, brez smisla.«